Zgodbe

Žena je vedela

Nestrpen kot majhen otrok sem v ravnokar napolnjenem bazenu z mrežo lovil še zadnje muhe in kačje pastirje, ki so plavali na vodi. Reševal sem jih, kot se rešujejo življenja. Tiste, ki so še migali, sem pobral prve, nepremičnin sem se lotil na koncu.
Mrežo, ki je bila zataknjena na vrh zelo dolge leske, sem odložil ob rob bazena. V roke sem prijel veliko zeleno brisačo in jo vrgel pod lestev, postavljeno čez rob velikega, okroglega, sestavljivega bazena, ki ga postavimo in z vodo napolnimo približno dvajset temperaturnih stopinj kasneje, kot Mestna občina Ljubljana ugasne gretje.
Še enkrat sem se obrnil h gozdu in proti sosedu. Kot običajno okrog nas ni bilo človeške duše. Mikalo me je, da bi si slekel kopalke in se osvobojen tekstila vrgel v vodo. Pa se nisem odločil za to. Zdelo se mi je, da mi bo žena očitala nago kopanje, kao “otroci se tud not kopajo”. Po moji logiki voda itak pride do jajc in riti, samo pač mora mimo kopalk. Ni se mi zdelo, da bi kopalke same po sebi karkoli filtrirale.
Stopil sem na vrh lestve in se počasi spustil proti vodi. Najprej sem pomočil palec. Isuse. Domneval sem, da se muhe niso utopile, ampak zmrznile. Sestopil sem iz lestve in se okrog bazena sprehodil do termometra. Kazal je 21 stopinj, kar je bilo tako kot večina dopustniških dni v Jadranskem morju.
Nisem imel kaj. Videl sem ženo, ki me je gledala iz varne razdalje in se smehljala. Le zakaj se je smehljala? Je vedela kaj, česar jaz nisem?
Napel sem prsne in razširil hrbtne mišice. Naj draga vidi, s kakšnim hrustom se je poročila. Elegantno sem skočil nazaj k lestvi, pa gor, čez rob in do gležnjev v vodo. Moj bog. To ni bilo normalno. Pogledal sem ženo. Še kar se mi je smehljala in obenem nekaj brskala po računalniku.
Počasi sem stopil v bazen. Ledenjača mi je segla do popka. Hitro sem oddelal nekaj ogrevalnih vaj ramenskega obroča. Vmes sem rešil še dve muhi in enega komarja. Slednjega sem speštal ob robu bazena.
Trikrat sem globoko vzdihnil in izdihnil in se nato potopil do vratu. Krik, ki mi je ušel, ni bil načrtovan. Lepotica je počasi, z računalnikom v roki, prismukala do bazena.
“Zelo sem vesela, da bova danes zvečer gledala film,” je prav poletno začivkala.
Nisem komentiral. Boril sem se za življenje. Pa tudi, kaj naj ji rečem? Da imam z njo druge, bolj smele načrte? Hehe.
Petnajst minut sem vzdržal v vodi, skočil iz bazena, čez sebe vrgel brisačo in se spravil uloviti še zadnje žarke zahajajočega sonca. Poskusil sem premikati prste na nogah, pa jih nisem čutil. Pravzaprav nisem čutil ničesar pod pasom.
V hiši sem se preoblekel in v dnevni sobi, na sredi katere imamo veliko družinsko posteljo, smuknil k ženi pod odejo. Poljubil sem jo. Poljubila me je nazaj. Še bolj strastno sem jo poljubil. Z roko sem ji segel pod majico. Malo se je zahihitala, a me ni zmotilo. Moj cilj je bil ogreti svojo najdražjo za skupne užitke. Trenutek kasneje sem pod njeno majico spravil še drugo roko. Sedaj se je žena že malo bolj glasno smejala. Prijel sem ji hlačke in jih pričel slačiti. Zadnje, kar sem ob tem pričakoval, je bil njen neustavljiv krohot. Počasi sem potegnil roke k sebi in se zravnal.
“Alenka?”
Vsa solzna od smeha me je uspela pogledati v oči.
“Kesar?” ji je s skrajnimi močmi uspelo spraviti iz sebe.
“Kaj je tako smešnega?” sem jo vprašal.
Ponovno jo je napadel smeh. Nisem imel kaj. Vedel sem, da se bo prej ali slej umirila. In se je.
“No, povej, kaj je bilo tako smešnega?”
Pobožala me je po licih.
“Ti bi seksal, ane,” me je pogledala, kot bi jo prosil za miloščino.
“Jaaaa!”
Žena se je zravnala, z obema rokama prijela moje spodnjice in jih potegnila navzdol.
“S čim, Kesar, s čim?”
Pogledal sem navzdol. Pogledal sem najdražjo. Ponovno sem pogledal navzdol.
“Kateri film si zbrala?” sem jo vprašal.
Izbrala je satirično ZF dramo. Downsizing (Krčenje).