Zgodbe

Zakonska postelja škriplje

Najina zakonska postelja škriplje. Najprej ni škripala, ker je bila nova, nato je pod težo dveh teles počasi začela popuščati. Škripanje se sliši po celi hiši, tudi skozi zaprta vrata spalnice. Postelja škriplje povsod razen na levem spodnjem robu, tam ne škriplje. Včasih, preden greva spati, sedem na ta rob in čakam ženo, da pride v spalnico.
“Pa ne spet,” je stavek, ki ga običajno slišim, ko sedim tam na vogalu.
“Da se deca ne zbudijo,” moledujem in prosim, da se mi pridruži.
Dve leti nazaj mi je prekipelo. Posteljo sem razstavil, jo obložil s krpami povsod, kje se je les drgnil ob les, in jo sestavil nazaj. Nad izvedbo sem bil izjemno zadovoljen, postelja je utihnila za zmeraj. No, skoraj za zmeraj. Prejšnji mesec so krpe popustile in zvok najinega nočnega življenja se je ponovno slišal po celi hiši.
“Nekaj morava ukreniti,” je potarnala moja čudovita ženka, ko me je ponovno ujela sedeti na levem robu postelje.
“Les je kriv,” sem ji potarnal.
“Zakaj bi les bil kriv? Ti si kriv, ko celo noč rogoviliš in se obračaš.”
“Les diha, srce, se širi in krči.”
“Lepo bi bilo, če bi se tudi pri tebi kaj krčilo, bi postelja manj škripala.”
“Včasih ti je bilo všeč, ko je škripalo.”
“Včasih sem potrebovala manj spanja.”
Ta večer nisva našla skupne besede. Zjutraj med zajtrkom me je najdražja presenetila.
“Srce, nocoj nisem slišala nobenega škripanja.”
“A res,” sem se navdušil nad to informacijo. “A to pomeni, da mogoče se bo pa težava sama rešila?”
“Ne, dragi, to pomeni, da si ponoči tako glasno smrčal, da si preglasil škripanje.”
Nisem odgovoril. Skozi možgane se mi je zapodila nenavadna misel. Misel, vredna oskarja za kreativno reševanje težav. Nasmehnil sem se. Škripanje postelje ne bo več faktor. Zdaj moram samo še najti dovolj pameten razlog, zakaj bom med seksom vsakič glasno smrčal.

Podobne zgodbe