Zgodbe

Petdeset

To je čisti presedan. To se še nikoli ni zgodilo in prepričana sem, da se nikoli več ne bo. Na Kamenkov 50. rojstni dan pišem njegov nedeljski blog jaz, njegova žena. Alenka.
Ne vem, kako drugače bi lahko povedala, kakšen človek je Kamenko in kako izjemen je. Pa se mi je zdelo najbolj posrečeno, da »ugrabim« njegov blog. V upanju, da je v tako ganjenem razpoloženju, zaradi pozornosti, ki mu jo namenjamo za njegovih prvih 50 let, da bo blagovolil objaviti moje pisanje.
Pred mesecem dni sem kolegom v firmi predlagala, da Kamenku naredimo zabavo presenečenja. Vabilo, ki sem ga poslala prijateljem in sorodnikom, se je začelo takole:
Kamenko bo 02.02. 2020 dopolnil 50 let. Ne želi zabave, ne želi nobenega rompompoma, ne želi biti v središču pozornosti….
ZATO z njegovo ekipo organiziramo SKRIVNO ZABAVO PRESENEČENJA. (Ker ima žena vedno prav)

Ker sem že od septembra dalje naročevala okraske in ostale traparije, ki vsebujejo številko 50, smo dekoracijo že imeli. Naročili smo hrano, torto in šli po pijačo. Vse smo uspeli zadržati v tajnosti, prav tako so skrivnost obdržali vsi povabljeni. Kamenko ni imel pojma, kaj mu pripravljamo. Še več, ker res ni pričakoval zabave, se je v petek zjutraj oblekel za na Rakitno, kar pomeni, da je obul zimske gojzarje, nase navlekel majico, ki jo ima samo za čez vikend in ni si opral las. (ki si jih sicer vsak dan) Ampak hej, zakaj bi si človek opral lase, če gre na vikend s svojo družino? Ni razloga. No, ja :).
Opoldne smo bili še v firmi, potem sem ga odpeljala na kosilo, da bi imela ostala ekipa čas pripraviti zabavo, okrasiti prostor, prestaviti pohištvo, pripraviti hrano in pijačo. Na srečo je Kamenko teden dni prej v firmi pripravil ozvočenje za kolegico Sanjo, ker tako dobro in rada poje. Skratka, glasbo smo imeli priskrbljeno.
Rekla sem mu, da si želim preživeti z njim nekaj časa na samem, glede na to, da imava čez vikend otroke in da se vendarle bliža njegov rojstni dan.
Naročila sem nama alkohol in imela ganljiv govor o tem, koliko mi pomeni. Kimal je, se mi smehljal in v rekordnem času pojedel juho. Pogoltnila sem slino. Še uro in pol bo morala sedeti na kosilu. Naročila sem še eno rundo alkohola. Pogledal me je presenečeno, rekel pa nič, zato sem ga začela spraševati o načrtih za firmo, o tretji knjigi, o tem, kako si je zamislil vsebino… Z veseljem mi je začel pripovedovati, malo sem si upala sprostiti. Čisto malo, saj je takrat prišla na mizo glavna jed, ki jo je pojedel v hipu. Ajme bože, pa kam tako hiti! Jaz sem jedla počasi, ga pri vsakem grižljaju pogledala, ga mehko pobožala po roki. Preden sem pojedla, je na mizo prišla sladica. Rekla sem mu, da lahko poje tudi mojo, kar je storil v sekundi in rekel za račun. Prijela me je panika! Morala sem ga zadržati še 40 minut!
Ponudila sem mu, da bi se sprehodila skozi Emporium, da mu kupim nekaj za rojstni dan, pa je kar obstal. »Saj veš, da to ni trgovina zame, prosim, pojdiva raje kar nazaj, pa čimprej na Rakitno.«
»Ne no, pojdiva še na kavo, prosim,« sem zacvilila. Popustil je. Na kavi sem naročila tretjo rundo alkohola. Nič ni rekel, me je pa čudno gledal. »Že celo leto nisva nič spila, mislim, da je to dober razlog, tvoj prihajajoči rojstni dan.«
Začela sem ga spraševati o odbojki, ki jo igra 2x na teden. Imela sem rafalno veliko vprašanj o strategiji, tehniki, občutkih, skokih… V nekem trenutku me je vprašal: »Kakšno noro zanimanje zame! Ne vem, če si me v zadnjem letu vprašala toliko stvari, kot si me danes!« Začela sem se smejati: «Nikoli ti ni prav. Če te ne sprašujem in če te sprašujem«. Začela sva se smejati. »Sem hotela biti še posebej pozorna žena, ker kmalu praznuješ.«
V tistem mi je zazvonil telefon. Rekla sem, da moram lulat in hitro odšla od mize. »Dober dan, od pohane piške kličem, hrano smo pripeljali!« Dala sem napotke, kam je treba hrano prinesti in sedla nazaj za mizo. Ko je Kamenko že drugič hotel plačati, sem poklicala natakarja in plačala kavo in alkohol. Počasi sva šla nazaj do firme in skrivaj pošiljala kolegom sporočila, koliko časa še potrebujeva do firme. Kamenko je bil povsem sproščen, kako tudi ne, po treh jegrih in z roko v roki sva se bližala firmi. Srce mi je noro razbijalo.
V pisarno je vstopil prvi in najprej odprl vrata kuhinje, kjer se je miza šibila od hrane in pijače. Hitro sem zaprla vrata. Obrnil se je proti glavni pisarni, kjer so ga čakali Adremovci. Sanja mu je dejala, da smo mu pripravili zabavo, ker ga imamo radi in smo ga želeli počastiti za njegov 50. rojstni dan in dejala, da ga v sosednji sobi čaka presenečenje. Kamenko je odprl vrata druge pisarne, za katerimi je stalo 35 prijateljev in sorodnikov.
Obstal je pred njimi in se samo smejal.
Ostalo bo šlo v zgodovino. 🙂

Dragi Kamenko. Ljubezen mojega življenja si. Način, na katerega me imaš rad, je naravnost nor občutek ljubljenosti. Sem kraljica na prestolu tvoje ljubezni. In ti si moj kralj. Ne poznam bolj ljubečega, inteligentnega in duhovitega moškega od tebe. Tvoja ljubezen do družine je ganljiva, tvoja skrb za vse nas izjemna. Noro te imamo radi.
Vse najboljše, dragi moj. Najboljše šele prihaja! <3

Podobne zgodbe