Zgodbe

Polit z bencinom

Nahrbtnik je ležal na postelji, odprt in pripravljen sprejeti vse, kar sem mu metal pod nos za eno noč v Londonu. Komplet za čiščenje zob, polnilce za vse, kar bom vlekel s sabo, UK pretvornik za vse polnilce, obliže, ker sem neroden, tri majice, za ziher, če se popacam, da imam eno rezervo, pa troje spodnjih gat, za ziher, če… karkoli že…, in isto toliko nogavic, torej z eno rezervo. Nekaj trenutkov sem obstal ob kavbojkah. Naaaah. Ene bodo dovolj. Jeans je trpežen material, vzdrži polet tja in polet nazaj, pa še vse zraven, karkoli bom med poletoma počel. Še vedno sem v roki držal druge kavbojke. Mogoče za rezervo, ker le grem na gledališko predstavo gledati Johna Malkovicha. Kaj, če si strgam hlačnico? Naaaah, sem se sam pri sebi nasmehnil, to bi bilo še bolj kul. Johnu bi bilo všeč, če bi bil strgan.
Rezervne kavbojke sem vrgel nazaj v omaro, v nahrbtnik zabrisal pižamo, zaprl nahrbtnik, še enkrat preveril seznam za potovanja in se zadovoljen odpravil spat.
Naslednje jutro sem sedel v avto in se odpravil v Trst na letališče. Imel sem še ravno dovolj časa, da sem tik pred italijansko mejo ustavil na bencinski črpalki. Na dlani sem navlekel plastični rokavici, ročko vtaknil v odprtino in pognal bencin po gumijasti žili. Nekje na pol polnjenja mi je zapiskal telefon. Umaknil sem se na stran, snel plastične rokavice in pogledal, kdo mi piše. Odgovoril sem na sporočilo. Ročka za bencin je kliknila, dotok bencina se je ustavil. Telefon sem spravil v žep. Ni se mi dalo ponovno nase vleči plastičnih rokavic, nisem pa želel, da bi mi dlani smrdele po bencinu, zato sem ročko prijel tako, da sem imel vmes zmečkano rokavico. Stisnil sem ročko, da bi jo sprostil, ko se je rokavica zapletla okrog ročke. Če sem želel rešiti situacijo, sem moral ponovno do konca stisniti ročko in tako osvoboditi rokavico. To sem tudi storil. Stopil sem čisto k avtu, stisnil ročko in obenem popolnoma nezavedno ročko povlekel iz odprtine.
Bencin je s polno močjo pljusknil v avto, od katerega se je vse odbilo nazaj vame. Preden sem dojel, kaj se je zgodilo, sem si na kavbojke in majico zlil dober liter bencina.
Stal sem na bencinski črpalki ob italijanski meji, od popka do kolen popolnoma moker od bencina. Brez rezervnih kavbojk. Kamorkoli sem se premaknil, so vame butnili bencinski hlapi. Stopil sem do blagajne in plačal zaposlenemu na bencinski, ki je presenečeno dvigoval glavo in vohal, od kod smrdi. Vedel sem, da bo pizdarija. Da bo velika pizdarija.
Skočil sem v avto in zaprl vrata. Preden sem pognal motor avtomobila, sem moral vrata ponovno odpreti. Hlapi so bili premočni, da bi vzdržal v zaprtem avtu. Odprl sem strešno okno in vsa ostala okna, zaprl vrata in se odpravil na letališče.
Ni me skrbelo za kavbojke. Jeans je trpežen material. Ampak… kako naj stopim na letališče in se postavim v vrsto za… ma, katerokoli vrsto? Ljudje bodo zavohali bencin! Ni teorije, da me bodo pustili takšnega na letalo. Ni teorije. Pa tudi če me pustijo, bo notranjost letala smrdela po bencinu. Ni teorije, da bi vzleteli.
Na navigaciji sem pogledal, kje je najbližja trgovina s čistili. Karkoli, samo da prikrijem vonj. Sistiana je bilo mestece s trgovino, nedaleč od avtoceste. Odvil sem proti mestu, našel trgovino in skočil noter. Moral sem se hitro gibati, kot bi me tiščalo lulat. Nisem želel, da bi me zavohali. Nakupil sem za trideset evrov čistil, tri litre vode in krpo in se spravil na parkirišče. Ob avtu sem kavbojke od pasu čez jajca in do kolen namazal z vsem, kar sem kupil, počakal par minut in vse to, na sebi seveda, spral z vodo.
Čudovito. Zdaj sem smrdel po bencinu in varikini.
Kaj, če bi bil nekaj časa na zraku, mogoče bi bencin izhlapel? Pogledal sem na uro. Sranje, nisem imel več časa. Potreboval sem nove hlače. Nisem mogel tak na avijon. Kaj bodo rekli? Da sem se polil z bencinom in se želel zažgati med letom? Glede na glupo idejo bi verjetno pristal v večini svetovnih medijev kot budala z najbolj idiotsko idejo, kako izvesti teroristični napad.
Ponovno sem na navigaciji pogledal, če je kje kak trgovski center.
MONFALCONE? A ne hodi tja nakupovati on…?
Skočil sem v avto, še kar z odprtimi okni, ker zdaj sem smrdel do neba. S polnim gasom sem uletel v trgovski center, našel trgovino s kavbojkami, pograbil prve z mojo številko in odhitel v garderobo. Slekel sem polite kavbojke. Čudno, še kar mi je smrdelo pod nosom. Povohal sem si stegna in skoraj zlezel skupaj, tako so zaudarjala po bencinu. In varikini.
Hlače so mi bile prav. Ponovno sem se oblekel v stare kavbojke. Odvihral sem do lušne blagajničarke. Moral sem gledati dol. Če bi med nama poskočila iskrica, bi me odfukalo do Marsa. Blagajničarka mi je celo dala popust in se verjetno čudila, zakaj ob tem nisem bil nasmejan. Meni je pa v glavi odštevalo minute, ki so še ostale do poleta.
Na letališče sem se pripeljal deset minut pred boardingom. Stopil sem iz avtomobila in se slekel do nagega. Preoblekel sem si gate, majico in kavbojke, ki so pa na sebi še imele etikete iz trgovine. Pograbil sem nahrbtnik, odprl sprednji žep in iz njega potegnil DVA švicarska noža! Jebemmumater, KESAR, če bi te našli politega z bencinom in z dvema nožema v nahrbniku, pa ti se do penzije ne rešiš zapora!
Odstranil sem etikete in noža spravil v predal avtomobila. Zdaj sem, preoblečen, stal s starimi kavbojkami in majico v roki. Kam naj jih dam? Če jih dam v avto, bo avto poln hlapov, ko se vrnem s poti. A naj jih vržem pod avto? A si nor, budala! Kaj, če pride kak zemljak mimo, pa ravno tam pri mojem avtu pokadi cigareto in jo frcne pod moj avto? Pa pol letališča odpizdi v zrak in spet bom jaz terorist z avto bombo!
Pobrskal sem po prtljažniku in našel eno vrečko. Dobro bo. Vanjo sem stlačil kavbojke, majico in gate in vrečko zvezal ter jo pustil v prtljažniku. Avto sem zaklenil in se z novimi kavbojkami odpravil v London. Brez rezervnih kavbojk, seveda. Le zakaj bi jih človek potreboval.

Photo by Skitterphoto from Pexels.