V liriki poznamo ljubezenske pesnike, odkar ljudje pišejo. Veliko jih je, malo pa je takih, kot je moški zrelih let Kamenko Kesar, ki je »zakonski pisatelj«. Ne gre za pravosodje, ampak za obliko partnerstva. V slovenski poeziji je bil temu najbližje Ciril Zlobec. Naj poudarim, da gre za tradicionalno zakonsko partnerstvo moškega (Kamenko) in ženske (Alenka), kar je danes treba dodati. V svojih humoreskah se dela norca iz sebe kot zakonskega moža in, kar je že redka hrabrost, iz svoje ljube druge žene Alenke. Hodi po tankem ledu problematike, ljudje ga radi berejo, toda kar je treba povedati, je literarno talentiran, duhovit, kljub zakonskim erotičnim detajlom nikoli vulgaren in sproščujoče humoren …To je njegova četrta knjiga. (Ali ni treh napisala tudi Alenka?) V humoreskah vedno nastopata Kamenko in Alenka; da sta še zmeraj (vedno bolj) skupaj, pa govori, da mora tudi Alenka res biti »prava« in da Kamenku v mestu, od koder je žena doma, ne pravijo zastonj To pa je mož od Alenke. Naj samo omenim, da se je na primer Čehov izmojstril s pisanjem kratkih humoresk. Če Kesar ne bo ravno Čehov, bo pa gotovo mojster slovenske partnerske zakonske humoristike.