Z lepotico sva, na raztegnjenem kavču v dnevni sobi, ležala na boku, obrnjena drug proti drugemu. Najdražja se je stisnila k meni in svoj obraz nežno skrila v moj vrat. Seveda je vrat najprej zadela z nosom. Nasmehnil sem se, njej se je pa zdelo, da me nos moti.
“A ga čutiš?” me je vprašala.
Nisem si mogel pomagati. Njeno vprašanje … vse mi je ponudila na pladnju.
“Seveda ga čutim, kako ga ne bi” sem ji bliskovito odvrnil in z očmi pokazal nekam za svoj hrbet. “Spoznaj Nikota. Star je 25 in je blagajnik v Harvey Normanu*.”
Nepričakovan humor je element, ki Alenko, punco s preveč domišljije, v trenutku pahne v njen svojstven neustavljiv cvileč smeh (tukaj in tukaj) in se ne ustavi, dokler v svoji glavi ne prevrti celotnega namišljenega filma. Tudi tokrat je bilo tako. Navidezni “Niko”, ki naj bi ležal za mano, tisti “Niko”, ki naj bi ga “čutil”, jo je tako presenetil, da je med cvilečim krohotanjem najprej prekrižala noge, da ji ne bi slučajno ušlo. Nekaj dolgih minut kasneje se je počasi umirila.
“Res si zabaven,” mi je navrgla.
Jap, res sem. Sicer sem si prej želel seksat, ampak tudi smeh bo v redu.
Z Alenko sva leto 2020 preplula na humorju in ljubezni. Takšna sva. Oboje naju razgali in veliko večerov sva se skupaj presmejala, čeprav so bili prvotni nameni drugačni. Predvsem moji.
Drage bralke, dragi bralci,
to je moj zadnji blog v tem letu. Rad bi se vam zahvalil za vse, kar ste naredili zame. Za vse prebrane zgodbe, komentarje, podporo, nakupe knjig, ki ste jih podarili sebi in drugim. Slednje se mi zdi celo največ, kar lahko kot avtor dosežem, ker skupaj z vami prevzemam odgovornost, da bo darilo izpolnilo vaša in obdarovančeva pričakovanja.
Želim vam čudovite praznike, veliko zdravja, najdite srečo v sebi in ne pozabite: Humor je zdravilo.
Se beremo 3. januarja 2021.
* Niko in Harvey Norman sta plod moje domišljije. Se opravičujem Nikotu, če res obstaja in dela kot blagajnik v Harvey Normanu.
Če ste mogoče spregledali predloge daril za prave moške: TUKAJ.
Knjige za darilo sicer lahko najdete TUKAJ.