“Jutri imam polno zaseden dan,” mi je v soboto zvečer, takoj za tem, ko sva legla v posteljo, potarnala žena.
“Jutri je nedelja,” sem ji odvrnil.
“Ja, pa imam vseeno poln dan.”
“Verjamem.” Želel sem jo malo podrezati. “Prvo opravilo, moraš se zbuditi, potem zajtrkovati, pa poležati na kavču, vse razumem.”
“Kesar, ne provociraj. Kdo pripravi zajtrk? Ti? Na kak praznik, mogoče. Rjuhe moram dati prati, vsaj tri stroje perila oprati in posušiti, zlikati, tla moram pomiti, pripraviti oblačila za prvi šolski dan za tamalo, narediti seznam za hrano, ki jo potrebuje maček, pa kosilo, pa pospraviti omare, preveriti zaloge hrane v shrambi in garaži, pripraviti korekture za knjigo, speči sladico, ki mi je danes padla v oko, brez grama moke, vso kozmetiko moram preseliti iz hiše v Ljubljano, pa kako bo maček jedel, če nas med tednom ne bo? In kje bo spal? In kdo bo zanj skrbel? V sredo pridemo gor, Kesar, preveriti, če je maček v redu, pa v četrtek zjutraj nazaj dol, razen, če maček ne bo v redu, potem bomo morali rešiti situacijo, a naj prosim sosede, da poskrbijo zanj? Kesar? KESAR?!?”
Zdrznil sem se. Nekje sredi njenega monologa je izgubila mojo pozornost. Ugotovil sem, da me v svojih načrtih ni nikjer omenila. Zgledalo je, da mi ne bo namenila niti minute. Samo maček sem, pa maček tja, pa maček ima rad to hrano, pa tisto hrano, pa glej, kako se mu dlaka sveti… Tudi meni se dlaka sveti, predvsem ta srebrna na prsih in nad ušesi, pa se nihče ne navdušuje nad tem.
“KESAR!?” Sedaj je stala tik pred meno in čakala, da kaj rečem.
“Kaj je, srce?” Poskušal sem ohraniti mirno kri.
“Nič ne rečeš.”
“Kaj naj rečem?”
“Recimo komentiraš moj načrt, rečeš, da je preveč, da naj se umirim, da ni vse tako pomembno, kot se mi zdi?”
Bil sem tiho.
“No, povej, Kesar, nekaj. Karkoli.”
“Prav,” sem prikimal. “V vseh tvojih načrtih ni niti minute, ki bi jo namenila meni. Evo, rekel sem.”
Žena se je nasmehnila.
“Ne skrbi, možek, veliko časa je namenjenega tebi.”
“Kot kaj in kdaj, na primer?”
“Ti povem kar po vrsti. Rjuhe boš dal z vseh postelj in jih prinesel dol pred pralni stroj, perilo boš iz kopalnice prinesel dol pred pralni stroj, vedro z vodo in čistilom boš pripravil, v DM boš šel po hrano za mačka, … Kesar? KESAR?!?”
Nekje sredi tega monologa je ponovno izgubila mojo pozornost.
TO je moja žena.
TUKAJ je več mojih zgodb, ki jih lahko preberete.
Menu