“Tudi ko tretjič berem, se zraven glasno krohotam. Kljub temu, da sem vse to z njim doživela.”

Alenka Kesar, žena Kamenka Kesarja

“Sem v Istanbulu. Berem in se glasno smejim, da me hčerka opozarja, naj neham.”

Ksenija, po emailu

“Kamenko je car, prej sem se skoraj polulala od smeha, ko sem brala.”

Patricija, po FB

“Nasmejana do solz. Občudujem, s kakšno lahkoto in humorjem opisuje tako intimne in zajebane zadeve.”

Mojca, po emailu

Kamenko Kesar
“Rad bi vam povedal.”
Rad bi vam povedal, da je ta knjiga polna domišljijskih trenutkov. Pa ni.
Rad bi vam povedal, da čeprav v tej knjigi zmerom zmaga žena, je v resnici nasprotno. Pa ni.
Rad bi vam povedal, da poznam način, kako postati glavni. Pa ga ne.
Rad bi vam povedal, da sem v isti godlji kot vsi vi.
Žal mi je.
“Moj mož je car.”

Ne morem ga prehvaliti. Lep, pameten, močan kot Herkul, vreden občudovanja. Cele dneve bi ga lahko gledala. Njegov globok moški glas v meni zdrami zen in rokenrol obenem. Ko me zagrabi, samo zaprem oči in se prepustim mojstru. On je moj idol. On je moj.

(Ok, ok, res je, tega ni napisala žena, ampak jaz. Vendar sem prepričan, če bi jo prosil, da mi napiše nekaj stavkov, bi zveneli zelo podobno, če ne celo popolnoma enako. Tako, da… ni škode, vse je res. Kamenko)

alenka

Degustacijski meni

“Spoštovani, za hladno jed vas bomo postregli s kraljevim škampom na posteljici iz rukole.”
“Živijo, a bi lahko, seveda za isto ceno, raje listek rukolce na postelji iz kraljevih škampov?”
“Spoštovani, seveda. Cena na škamp ostaja ista.”

“Kaj se zgodi z njimi po štiridesetem letu?” je prodajalka nenadoma vprašala mojo ljubezen, medtem pa gledala skozi mene, kot da me sploh ne bi bilo tam. “Pridem mrtvo utrujena iz službe, skuham, operem, pospravim, nahranim otroka, ga malo pocrkljam, in ko se vržem na kavč, me mož pogleda, kot bi teden dni stradal in vpraša ‘kaj pa jaz?’ A mu ni jasno, da rabim mir? A moram za dva otroka skrbeti, ali kaj?”

Temperatura telesa je drvela vedno više, nogi sem prestavljal po centimetrih, iskal hladne dele ležišča, si neslišno odkril hrbet, malce dvignil glavo, ker mi je tam med njenimi lasmi zmanjkalo zraka. Noge sem premaknil že do roba postelje in jih vrnil na prvotni položaj, pa hlačnice sem si dvignil do jajc, počasi potiskal rit proti robu …
“A ti ne znaš biti pri miru?!”

Polona Požgan
Polona Požgan o knjigi
Knjiga, ki jo morate prebrati
Slovenci veljamo za bolj zaprt narod. Še sreča, da imamo Kamenka. S knjigo Žena ima vedno prav tudi o tabu temah govori tako, kot da je pravkar razložil, kako je šel v trgovino po kruh in mleko. Knjiga, ki jo morate prebrati. Tudi zato, ker je resnična. Kamenkova žena ima res vedno prav. Tudi, ko nima. In Kamenko to (na svojo srečo:) ve.

Pridružite se skoraj 3.000 bralcem, ki prejmejo zgodbe na email.

Živjo. Imam predlog. Naročite se na moje zgodbe in vsako nedeljo vam bom – kot prvim – poslal najnovejšo.

Zadnje zgodbe

Vsako nedeljo nova zgodba v vašem elektronskem nabiralniku.